|  Psihoterapevtsko svetovanje, psihoanalitična psihoterapija ter psihoanaliza so namenjene vsem, ki se znajdejo v stiski ali si želijo spremembe v življenju.  |

© 2020 by psihoterapevtka.  Več o pogojih uporabe in avtorskih pravicah tukaj.  

Na kratko: "Kdo je Sigmund Freud?"

Sigmund Freud je rojen leta 1856. V družini je bilo osem otrok, Sigmund je bil najstarejši. Že omenjeno dejstvo nam lahko veliko pove o Freudu. Pri njegovih treh letih se je družina preselila na Dunaj. Njegovo življenje v mladih letih odraslosti ga je preko študija medicine popeljalo do mesta asistenta v laboratoriju instituta za fiziologijo. Leta 1881 je doktoriral iz medicine, leto kasneje pa začel s klinično prakso in sicer na oddelku za otroško nevrologijo v bolnišnici na Dunaju.

Kasneje je Sigmund Freud dobil štipendijo in se preselil v Pariz. Njegovo delo je potekalo v bolnišnici pod vodstvom Charcota. V tem obdobju se je prvič srečal s histerijo, kamor je nato preusmeril ves svoj klinični interes. Lahko bi rekli, da je bil to začetek psihoanalize.

Kasneje je Freud začel preučevati tudi sugestivno hipnozo. Leta 1895 je s kolegom Breuerjem objavil knjigo z naslovom Študije o histeriji. Poznamo jo kot prvo knjigo, ki je utemeljila psihoanalizo in dinamično psihoterapijo. Vseeno pa je svojo izvirno terapevtsko metodo prvič poimenoval psihoanaliza leto kasneje, leta 1896. 

Freud napisal in izdal kar nekaj danes pomembnih knjig, ki so temelj psihoanalitične tehnike, med drugimi Interpretacija sanj, Psihopatologija vsakdanjega življenja, Vic in njegov odnos do nezavednega, Tri razprave o teoriji seksualnosti, Onstran načela ugodja, Ego in Id in druge.

 

Najosnovnejše Freudove teorije pravijo, da psihični aparat na prvi stopnji deluje preko prostorov zavestnega, predzavestnega in nezavednega. Poleg tega pa je Freud (2013) opazil, da duševnost deluje preko funkcij, in sicer »ida« (ono), »ega« (jaz) in »superega« (nadjaz). Delovanje je v tem primeru gonsko, racionalno ali moralno. Medtem ko id deluje kot neracionalna težnja po zadovoljitvi gonov. Podrobnosti odnosa med egom in superegom, so za lažjo predstavo, lahko celotno razumljive kot odnos otroka do staršev. Torej, če povemo malo bolj enostavno je id tisto v nas, kar želi zadovoljevati le naše nagone in hitro potešiti potrebe ne glede na okolico. Superego je tisti, ki nadzoruje in »drži nazaj«. Ego pa je tisti, ki med omenjenima dvema deluje na osnovi kompromisa. Ne deluje nagonsko, vseeno si želi zadovoljiti potrebo vendar mora zato »vprašati« superego.

Po Freudu sestavlja psihoseksualni razvoj pet faz, tj. oralna faza, ki poteka približno prvo leto dojenčkovega življenja, analna faza, ki poteka od otrokovega prvega do četrtega leta, falična faza, od četrtega do šestega leta starosti, faza latence poteka od razrešitve tretje faze do dvanajstega leta in genitalna faza, ki se začne ob vstopu v puberteto, približno od dvanajstega leta dalje (Erić, 2010). Skozi teorijo psihosocialnega razvoja otrok glede na fizično in psihično dozorevanje, razvojno prehaja iz faze v fazo in v ospredje postavlja težnje, ki so tipične za določeno fazo. Vrhunec otroške seksualnosti je Freud poimenoval Ojdipov kompleks. Izraža se predvsem z ljubeznijo do matere, hkrati pa z rivalstvom do očeta. Notranji konflikt zaradi strahu pred kastracijo (fantek se »boji« očeta) vodi k potlačitvi  in vstopu v latenco. Pri deklici gre potek podobno, le da gre za ljubezen do očeta in rivalstvom z materjo. Tako naj bi bil Ojdipov kompleks razrešen, kako uspešno se je razrešil pa je odvisno od staršev in njihovega vedenja ter posledično doživljanja otroka.

 

Skozi leta in leta osebnega dela na tehniki in teoriji strukture ter psihičnega delovanja se mu je pridružilo veliko zdravnikov, psihiatrov in drugih znanstvenikov, med njimi Carl Gustav Jung, Alfred Adler, Karl Abraham, Sandor Ferenczi, Otto Rank in drugi.

Prebrali ste si nekaj kratkega o Sigmund Freudu in osnovo njegovih teorij, se pravi "vrh" njegovih temeljne teorije. V kolikor ste na poti spoznavanja Sigmunda Freuda in njegovih teorij je dobro vedeti, da je prebrano le gladina in začetek začetka zgodbe utemeljitelja psihoanalize.